Sem eden redkih srečnežev na svetu, ki je s strani proizvajalcev pridobil toliko zaupanja, da je smel primerjati ta hip najbolj vroča pametna telefona: Huawei P30 Pro in Samsung Galaxy S10+. Še več kot to. Telefona sem uporabljal dlje časa in jima dal priložnost, da me prepričata. Na koncu tega prispevka želim dobiti zmagovalca, telefon, ki bo pristal v mojem desnem žepu.
Na pot iskanja odgovora, kateri je najboljši telefon na svetu, sem se podal precej koncizno. Namreč med tistima dvema, ki sta trenutno na vrhu lestvice najbolj zaželenih telefonov na svetu, ni velikih razlik. Vsak od njiju ima določene prednosti na papirju, ki pa v praksi kaj hitro izginejo ali niti niso uporabne. Resnično življenje ima namreč popolnoma svoje zakonitosti. Pojavlja pa se še težava ali izziv. Pri pametnih telefonih namreč precej površno primerjamo podatke. Tako nas pri delovnem spominu velikokrat zanima le količina in ne na primer hitrost. Takih "težav" pa je še precej.
Na začetku tega primerjalnega popotovanja sem si prisegel, da nikogar ne bom favoriziral, tudi če sem v preteklosti oziroma v zadnjih 4 letih uporabljal izključno naprave Huawei in Honor ter z njimi imel zadovoljivo izkušnjo. Tu je Samsung takoj na začetku imel rahel deficit. A sem se z njim hitro spoprijateljil in postal mi je zelo domač.
Moje načelo je bilo, da bi do enakih ugotovitev prišel prav vsak, ki bi imel možnost ta dva telefona imeti v rokah daljše obdobje. Ne glede na znanje. Vsak lahko torej ponovi moje korake, sledi mojim ugotovitvam in pride do primerljivih rezultatov. Ta primerjava je popolnoma ponovljiva, kar pa je tudi smisel tovrstnih testov. Razmišljal sem o točkovanju, a se mi na koncu ni zdelo potrebno, ker bodo moji vtisi zbrani v natančno izoblikovanih razdelkih tega zapisa z zaključno mislijo.
1. Zmogljivost
Neopazne stvari, ki niso malenkosti.
Verjamem, da 99,9 odstotkov posameznikov ob srečanju s tema dvema telefona razlik o hitrosti delovanja ne bi opazila. Aplikacije se zaganjajo na videz enako hitro, telefona sta lepo odzivna in na najvišjem možnem nivoju. Tu za klasične uporabnike ni velikih razlik. In prav zaradi tega sem na telefona namestil dve najbolj pogosti aplikaciji za testiranje zmogljivosti “strojnih” rešitev - Geekbench 4 in AnTuTu. To sta aplikaciji, ki jih lahko tudi vi brezplačno naložite v vaš pametni telefon in ponovite test, ki sem ga izvedel tudi sam. Namen teh testov je, da ob enakih “pogojih” simulirajo različne situacije, primerljive z resničnim življenjem. Aplikacija na primer predvaja visokoresolucijski video, stisne datoteko, igra igrico… torej vse tisto, kar tudi sami počnemo na pametnih telefonih. Ob zaključku testa rezultat primerja s podatkovno zbirko testov in razvrsti telefon na lestvici rezultatov. Oceno, kako dobri ali slabi so navedeni testi, prepuščam posamezniku. A za osnovni prvi vtis zadostujejo.
Napravi na testu
Na testu sem imel pametni telefon Samsung Galaxy S10+ s procesorjem Exynos 9820, ki ga je podpiralo 8 GB delovnega spomina v družbi 128 GB notranje hrambe ter pametni telefon Huawei P30 Pro s procesorjem Kirin 980, z 8 GB delovnega spomina in 256 GB notranje hrambe.
Poskrbel sem torej za identične delovne pogoje. Pametna telefona sem vzel iz škatel, napolnil bateriji in naredil obvezno nadgradnjo telefonov ter vseh aplikacij, ki so prednaložene na telefonih. Pri popolnoma polni bateriji (100%) sem telefona izklopil iz električnega omrežja in zagnal teste. Ob pridobitvi rezultatov in preverjanju lestvic mi ni bilo popolnoma jasno, zakaj se je Huawei P30 Pro odrezal precej slabše od pametenega telefona Samsung Galaxy S10+. Takoj sem kontaktiral Huawei Slovenia in sporočil, da se je telefon na “benchmark” oziroma primerjalnih testih slabo odrezal. Ob klicu so mi svetovali, naj telefon preklopim v “performance mode”, način v katerem deluje s “polno močjo”. Po ponovljenem testu so se rezultati izboljšali in Huawei P30 je dosegel boljši rezultat, tokrat 315.586. Pri tem pa se je tudi precej segrel oziroma zdaj že pričakovano segrel.
Vsekakor sem bil neprijetno presenečen, da Huawei svoj “flagship” oziroma paradnega konja namenoma in v osnovi omeji ter optimizira na način, da procesorju zaklene potencial na določen procent brez vednosti uporabnika. Uporabnik mora torej za "odklepanje" potenciala telefona poiskati relativno skrito nastavitev “performance mode” (v slovenskih menijih poimenovano način delovanja) in pri tem pa na plano sprosti “kitajskega zmaja”, ki biva v Kirinu 980 ter s tem njegov celoten potencial. Slednji vpliva na povečano porabo baterije, ki je kar naenkrat povsem primerljiva s Samsung Galaxy S10+.
Po domače povedano: pri Huaweiju natančno vedo, da njihov procesor pri obremenitvah nad 90 odstotkov kuri baterijo kot zmešan. In so tudi zato v osnovi “zaklenili” procesorsko moč. To je podobno kot pri avtomobilih. Motor pri določenih obratih deluje optimalno in ima optimalno porabo. V kolikor pa ga ženemo v rdeče polje, pa je lahko poraba tudi 2-krat večja. Zelo podobna situacija je tudi pri napravah, ki jih nosimo v naših žepih. In ker uporabnik teh "10 odstotkov" ne bo opazil, je zagotavljanje splošnega zadovoljstva na prvem mestu.
A se težave še ne končajo tam. Huawei P30 Pro izjemno agresivno upravlja s procesi v telefonu, kar velikokrat pomeni, da obvestila izostanejo ali zamujajo. Aplikacije se na silo ugašajo tudi ko to ni namen. Vse s ciljem čim večjega izkoristka baterije in varčevanja s procesorsko močjo. To počne enostavno preveč agresivno in brez prave potrebe. Še zdaleč ne trdim, da je to zelo moteče in da je zaradi tega slab. Je pa vsekakor funkcionalno slabši od pametnega telefona Samsung Galaxy S10+, ki tovrstnih težav nima.
Baterija
Mit o velikem
Največji prodajni argument v današnjih časih je t.i. battery life, torej ročnost baterije oziroma njena avtonomija. V tej kategoriji je tudi v mojih očeh Huawei v zadnjih letih delal čudeže. Telefon enostavno zdrži skozi cel dan. Polniti pa se ga da izjemno hitro. Ravno to lastnost največ uporabnikov postavlja na najvišja mesta. In tu načeloma Huawei vseeno kljub delno “umazanim trikom” počne stvari prav. Uporabnikom priskrbi telefon, ki zdrži cel dan, zvečer pa si lahko popolnoma brez strahu ogledate še celovečeren film ali epizodo GOT-a. A kot sem ugotovil v prejšnjem odstavku, to telefon zmore zaradi omejevanja procesorske moči ter z grobim poseganjem v delovanje, torej z nasilnim ugašanjem aplikacij oziroma omejevanjem osveževanja in pošiljanja obvestil. Na nek način je telefon vseskozi v načinu varčevanja z baterijo. Tudi zato sem izvedel dva izjemno enostavna testa. Najprej sem se odločil napolniti bateriji telefona do 100%. Huawei P30 Pro sem nastavil v način “performance mode” - (v slovenskih menijih poimenovano - način delovanja) ter nato počakal kateri od telefonov bo zdržal dlje. Pri tem sta bila telefona priklopljena na WiFi. Aplikacije na telefonu pa so bile popolnoma enake. In zmagovalec je bil jasen že po uri ali dveh. Samsung je s svojim normalnim "tovarniškim" načinom delovanja praznil baterijo nekje 20 odstotkov počasneje. To pomeni, da ko je Huawei P30 Pro ugasnil, je Samsung Galaxy S10+ premogel še 20 odstotkov preostanka baterije. Drugi test je bil normalen test iz “škatle” - brez vključenega načina “performance mode”, kjer je Huawei P30 Pro v primerjavi s Samsungom Galaxy S10+ jasen zmagovalec. A to sem tudi pričakoval.
Huawei P30 Pro ima v osnovi nekoliko večjo baterijo 4200 mAh, med tem ko Samsung Galaxy S10+ premore 4.100 mAh. A ko lahkot vidimo je vse v načinu programske nastavitve in ne sami velikosti baterije. Tu se zdi, da Samsung pušča nekoliko bolj odprte opcije uporabnikom in več programskih nastavitev delovanja baterije. A na drugi strani Huawei vseeno nekako poskrbi, da je zadovoljstvo z baterijo na nek način večje. In življenje brezskrbnejše. K temu pripomore tudi izjemno hitro polnjenje telefona s 40 W polnilcem ter hitro polnjenje s 15 W brezžičnim polnilcem. Pri telefonu Samsung lahko telefon polnite le s 15 W v obeh načinih. Načeloma pri bateriji tako v mojih očeh še vedno zmaga Huawei. Je pa Samsung vsekakor z določenimi inovacijami kot je "Bixby modes" - načini delovanja telefona v različnih situacijah - tudi delno pripomogel k temu, da se telefon obnaša bolj racionalno s svojimi viri. Prav tako je “programsko” upravljanje z baterijo telefona zares “temeljito” in nastavljivo do potankosti. A kaj, ko teh možnosti uporabniki nikoli ne uporabljajo.
Dizajn
Katerega bi izbral v prvem trenutku?
Pojdimo dosti k bolj lahkotni temi: oblikovanju teh dveh dragih pametnih telefonov. Tudi zato, da se lahko potem vrnemo k bolj kompleksnim zadevam. Dejstvo je, da je lepota subjektivna kategorija. Kako že pravi slovenski pregovor? Vsake oči imajo svojega malarja? In tudi zato me je zanimalo, za katerega bi se ljudje odločil, če bi imeli 10 sekund časa, da sprejmejo svojo odločitev. Tu je Samsung Galaxy S10+ zmagal s 7 proti 3. Torej 7 ljudi od 10 bi brez pomislekov izbralo Samsungovo napravo. Argumentov pa je bilo kar nekaj: od teže (S10+ je lažji od P30 Pro), do načina oblikovanja zadnjega dela telefona in postavitve kamer, ter dejstva, da telefon lepše stoji na mizi. A pojdimo k podrobnostim, saj se vrag skriva prav v njih.
Huawei P30 Pro je lep telefon, ki pa je sprejel kar nekaj oblikovnih kompromisov. Je debelejši od telefona Samsung Galaxy S10+ in krati težji za 17 g. Na papirju se zdi malo, a ko telefona držiš v roka, se razlika enostavno čuti in je ne moreš spregledati. P30 Pro je enostavno eden najtežjih telefonov na trgu. Prvi vtis je pomemben in tu se zdi, da je pri Samsungu Galaxy S10 vseeno vse skupaj drugače, enostavno bolje. Način, kako so oblikovani robovi telefona - pri Samsungu so decentno zaokroženi - je zelo primerljivo z iPhone X, originalna oziroma drugačna postavitev kamer od večine konkurenčnih telefonov je med drugim tudi praktične narave, saj se telefon, ko ga postavimo na mizo s hrbtiščem ne “gunca” in lepo stoji na mizi. Steklo na zadnji strani telefona Samsung Galaxy S10+ res deluje kot steklo, medtem ko pri Huaweiju zadeva nekako ne pride do enakega nivoja glamurja in vsekakor deluje bolj kovinsko. Razlika je nedvoumna tudi pri zaslonih, kjer Samsung takoj razkrije oblikovno domiselno prednjo dvojno kamero s svojevrstno postavitvijo in izrezom v zaslonu, Huawei pa se zateka k cenovno ugodnejšemu izrezu zgoraj, s katerim načeloma ni nič narobe, a vseeno ne deluje tako premijsko, ampak prej kot pametni telefon v kategoriji do 600 evrov. Del prvega vtisa je vsekakor tudi slika telefona, kjer pri Samsungu pride do izraza nekajkrat produkcijsko dražji ekran z boljšo resolucijo.
Oblikovanje je subjektivna kategorija, a ne morem se znebiti občutka, da je prav tu Huawei še vedno zadaj. Če je pred leti kopiral naprave Apple in se skušal približati lepotnemu idealu slednjih, je danes Huawei P30 Pro videti kot ponesrečen klon naprav iPhone X in Samsung Galaxy S10+. Vse preveč očitno in na prvo žogo, tako kot kitajski ponaredki avtomobilov. Brez lastnega presežka in samozavesti. Vzameš nekaj tu in nekaj tam … le zakaj?! Ker telefon nikakor ni slab. Kot pravim, pa oblikovni presežek ni.
Zvok in slika kot se šika
Kaj pa ti počneš s svojim telefonom?
Če smo prejšnji odstavek zaključili z nekaj lastnostmi zaslona, se lahko kar takoj vprašamo, kaj največ počnemo s svojim telefonom? Odgovor se ponuja sam od sebe. Gledamo v njegov zaslon. Zato je moja osebno prepričanje, da mora imeti premijski telefon predvsem izjemen zaslon, saj slednji predstavlja tudi do ⅓ vrednosti produkcije celotnega telefona. Zame tako premijski zaslon pametnega telefona predstavlja ključno lastnost telefona, za katerega sem pripravljen odšteti znesek v bližini 1000 evrov. In tu se naredi ena največjih razlik med telefonoma Huawei P30 Pro in Samsung Galaxy S10+. Gre za dva popolnoma drugačna izdelka drugačnih kategorij in zmagovalec je nedvomno Samsung Galaxy S10+. Slika je neprimerljivo boljša in kot iz drugega sveta. Slednji pa se pridružuje tudi izjemno kakovosten, če ne najboljši zvok telefona, ki ni primerljiv s tem, kar od sebe lahko da Huawei P30 Pro, ki je že kar tradicionalno šibek prav pri oblikovanju “zvočnega” sistema. Zvok je Ahilova peta serije telefonov Huawei P. Zvok je nekaj kar pri Huaweiju enostavno ne cenijo dovolj. Izkušnja pri gledanju filmov in poslušanju glasbe oziroma odjemanju multimedije je tako izjemno na strani pametnega telefona Samsung Galaxy S10+. Slednji je enostavno najboljši. Lahko bi se spuščal v tehnične karakteristike zaslonov, a se jih lahko vsak pogleda sam na spletu.
In seveda izkusi v resničnem svetu. Dejstvo je, da je Huawei z izbiro svojega zaslona stopil korak nazaj in uporabnikom pravzaprav dal celo nekoliko slabši izdelek kot v prejšnji generaciji. Samsung pa je naredil pravzaprav vse prav in tu zmagal več kot prepričljivo ter se postavil ob bok izkušnji, ki jo ponuja Apple s svojimi premijskimi izdelki. Pri tem pa je celo ohranil vtič za “analogne” slušalke in s tem na nek način izboljšal uporabniško izkušnjo.
Posnemi in pofotkaj svet
Pri fotografiji Huawei, pri videu Samsung ... dva različna svetova
Če Kitajci kaj zares poudarjajo na svojem telefonu Huawei P30 Pro, je to foto odličnost. In priznati je treba, da je sodelovanje z Leico obrodilo sadove. Huawei P30 Pro dela zares dobre fotografije s sistemom glavnih kamer. A ko foto sistema teh dveh pametnih telefonov postaviš ob bok drug drugemu, velikih razlik kar naenkrat ni več. Oziroma opaziš razlike, ki ti niso tako zelo všeč. Huawei tako kot povsod drugod skuša ugajati fotografu s tem, ko posneto fotografijo tako ali drugače konstantno obdeluje. In s tem ne preneha niti, ko ugasnemo tako imenovano umetno inteligenco. Pomeni, da vseskozi posega v kontrast fotografije, poudarja barve in fotografijo na prvi pogled naredi bolj všečno. Večini uporabnikov bo fotografija, narejena z Huawei P30 Pro, vsekakor bolj všeč. Še posebej fotografije ljudi so bolj všečne in tu umetna inteligenca dela dobro. A na drugi strani barve niso resnične in so “prenapihnjenje” z razliko od telefona Samsung Galaxy S10+. Slednji posname to kar gledamo karseda resnično in brez pompa, fotografijo pa pusti ”barvno” neobdelano za programske rešitve in aplikacije na telefonu ustvarjalca. Izjemno težko trdim, da je ob normalnih svetlobnih pogojih vidna bistvena razlika med sistemi glavnih kamer teh dveh pametnih telefonih. Všeč mi je na primer, da Samsung Galaxy S10+ zmore fotografijo zajeti s širšim kotom in je tako ustvarjanje gasilskih fotografij mala malca. Tudi sebek kamera ima to možnost. Na drugi strani Huawei P30 res preseneti s svojim hibridnim zoom objektivom. Tu enostavno dela čudeže in naredi res zanimivo fotografijo. A kaj, ko tega zooma res ne boste skoraj nikoli uporabljali in je primeren le za špijonažo za sosedi. Tudi zato večjo versatilnost in s tem uporabnost pripisujem prav pametnemu telefonu Samsung Galaxy S10+. Zdi se, da je prav široki kot dosti bolj uporaben kot teleobjektiv oziroma zoom. Jeziček na tehtnici se prevesi v korist telefona Huawei P30 Pro pri slabih svetlobnih pogojih. Takrat fotografije naredi bolje od Samsunga Galaxy S10+. To velja za način “Night Mode”, ki je skoraj uporaben tudi za kakšen resnejši posnetek. Ocena sistema glavnih kamer je izjemno nehvaležna. Za fotografijo lahko trdim, da jasnega zmagovalca ni. V različnih situacijah oba aparata kažeta različne adute. Tudi zato, da dobiš celotno sliko moraš pogledati video zmožnosti teh sistemov kamer, ki so uporabnikom praktično iz meseca v mesec pomembnejše. Oba pametna telefona zmoreta zajemati v standardu 4K, a je treba priznati zmago telefonu Samsung Galaxy S10+ predvsem zaradi mehanske in programske zmožnosti stabilizacije videa. Tu Samsung počne kar počne z odliko, medtem ko pri Huaweiju prav stabilizacija ni na istem nivoju. Medtem ko je Samsungov video videti stabiliziran in primerljiv z akcijskimi kamerami tipa “GoPro”, Huawei enostavno ni blizu. Tudi določene tehnične lastnosti videa, kot je na primer fps, je pri Samsungu občutno višje. Slednji zmore 4K video snemati tudi s 60 sličicami. S tem pa avtorju na primer ponudi možnost upočasnjevanja videa in s tem simpatičnih “počasnih” posnetkov. Prav zaradi slednjih lastnosti v časih, ko ustvarjamo vedno več video vsebin, lahko z lahkoto trdim, da je v mojem primeru zmagovalec jasen. Samsung Galaxy S10+ je bolj celovit sistem in s tem po moji oceni boljši. To mojo trditev nadgradi ocena prednje sebek kamere, ki pri Huawei ni tako dobra. Tu sistem dveh kamer Samsung Galaxy S10+ dela neprimerljivo bolje. Ima odličen avto fokus, medtem ko pri Huaweiju to ni vedno najbolje. Hkrati pa je Samsung Galaxy S10+ sposoben zajemati 4K selfie video. Slednji pa je presenetljivo stabiliziran. Nekaj, kar ne zmore praktično noben pametni telefon. Če torej k moji splošni oceni glavnih kamer prištejem še lastnosti sebek kamere, je zmagovalec jasen, a mogoče za marsikoga presenetljiv.
EMUI VS. ONE UI
Samsung tukaj vodi - in to precej.
Ta ocena je najtežja, saj sem okužen s sistemom delovanja telefonov Huawei. Slednje uporabljam zadnje tri leta, od trenutka ko sem prestopil iz sistema iOS na Android. Ob prehodu mi je pomagalo dejstvo, da je Huawei močno kopiral Apple v sami funkcionalnosti njihove “izvedbe” Androida in do danes ohranja nekatere poteze in načine delovanja, ki so izjemno značilne prav za iPhone. To načeloma ni moteče. Moteče je, da določene zadeve le niso narejene tako dobro, kot bi si to želel oziroma je občutek, da stvari niso izvedene s pozornostjo, kot jo je opaziti pri sistemu Samsung One UI. Slednji je preskok in v mojih očeh izdelek, ki je blizu najboljšim izvedba Androida in se izjemno približa izkušnji pametnih telefonov Google Pixel. Tudi zato sem bil presenečen, kako hitro mi je sistem postal domač. Upravljanje z meniji in funkcijami je popolnoma logično in uporabniku prijazno. One UI je v mojih očeh zares kompleten izdelek, ki ga dopolnjuje pametni pomočnik Bixby, ki postaja zanimivo orodje in ni več “moteč” element (tako kot je to znal biti v preteklosti). Zdi se, da je Samsung prav tej uporabniški izkušnji namenil največ časa in na trg dal izdelek, ki deluje. Zanimiv je predvsem ekosistem Samsung, ki je dosti bolj izdelan kot ekosistem Huawei. Tudi delovanje telefonov v namiznem “desktop načinu” je pri Samsungu izjemno podobno uporabniški izkušnji prenosnega računalnika in do potankosti izdelano. Na drugi strani ima Huawei pri namiznem načinu preveč težav in ni primerljiv s Samsungom. Če splošni oceni programskega okolja dodam težave, ki jih ima Huawei z upravljanjem aplikacij in skoraj nasilnim varčevanjem z baterijo, potem ni dvoma, kdo je opravil svojo nalogo z odliko.
Filozofsko vprašanje
Vsak s svojimi aduti, ampak ...
Na začetku te primerjave sem bil popolnoma prepričan, da razlike med tema pametnima telefonoma ni. Da sta popolnoma enakovredni napravi, ki se razlikujeta le v odtenkih. Nekje prednjači eden, nekje spet drugi. A so razlike vseeno vidne in večje kot sem pričakoval. Zdi se, da je agresiven način marketinga, ki ga uporablja kitajski Huawei tako močan, da smo vsi dobili vtis, da je Huawei P30 Pro v samem svetovnem vrhu. Da je v nekaterih lastnostih inovativen ter boljši od konkurence. A ko stvari podrobno pogledamo od blizu, je slika drugačna in iluzija izgine. Cenovna razlika med telefonoma Huawei P30 Pro in Samsung Galaxy S10+ je minimalna in pri konfiguraciji (8 GB RAM/128 GB) znaša okroglih 100 evrov (telekom.si) - toliko je dražji Samsung Galaxy S10+. Zato je cena teh dveh telefonov zgolj filozofsko vprašanje in ne bo bistveno odločala o vaši nakupni odločitvi. Operaterji bodo poskrbeli, da bodo mesečni obrok lepo zapakirali v celoten znesek računa za storitve in tako teh 100 evrov ne boste čutili.
Kako se torej odločiti? Kaj naj pristane v vašem desnem žepu? To vprašanje je vprašanje vaše notranje filozofije in vrednostnega sistema. Moje prepričanje je, da je produkcijska vrednost telefona Samsung Galaxy S10+ dosti višja od tržne razlike 100 evrov. Dobički, ki jih s tem telefonom ustvarja Samsung pa na napravo dosti manjši kot pri konkurenci. Samsung Galaxy S10 prinaša množico inovacij, res odlično selfie kamero, definitivno najboljše zajemanje videa, odličen, mogoče celo najboljši zaslon, odličen zvok (pri slednjem Huawei vedno greši), inovativen in zadosti drugačen dizajn … stvari, ki jih enostavno ne morem spregledati pri vsakodnevni rabi pametnega telefona. So namreč stvari, ki odločajo o tem, za kateri telefon se bom odločil sam. A na drugi strani Huawei P30 Pro - to je potrebno priznati - prinaša odlično uporabniško izkušnjo, out of the box. To pomeni, da če se s tehnikalijami enostavno ne želite ukvarjati, zna ta telefon uporabnika bolj navdušiti in pustiti boljši “uporabniški” vtis. A le, če ne seštevate vseh faktorjev.
Comments